Kako sem spoznala svojo sorodno dušo
Spominjam se, bilo je konec aprila leta 2013. Začela sva si dopisovati po elektronski pošti. Bil je simpatičen, nasmejan, pozitiven, skratka fant poln energije. Gašper. Priznam, že po dopisovanju se mi je zdelo, da sem se zaljubila vanj. Zmenila sva se, da se 25. maja srečava v Tivoliju. In res sva se dobila. Klepetala sva, srkala čaj in se pogovarjala o različnih stvareh. Bila je ljubezen na prvi pogled. Že od prvega trenutka mi je pomenil vse na svetu. Nisem si več predstavljala svojega življenja brez njega. Rada se spominjam najinih skupnih začetkov, od zaljubljenosti, do tiste prave ljubezni. Po treh letih skupne poti sva se odločila, da bova najino knjigo življenja začela pisati v dvoje, z roko v roki. In res. 6. avgusta 2016 sva si obljubila, da bova skupaj vse dni do konca življenja, v sreči in nesreči v bolezni in zdravju, v dobrem in slabem! Najina srca sta se tako prepletla z nitkami ljubezni, da jih nič ne more razplesti!
In še to... za ljubezen nisi nikoli premlad ali prestar. Naj nihče ne narekuje kaj je tisto pravo. Srce vedno ve! ❤
Komentarji
Objavite komentar