Najprej pometi pred svojim pragom, šele nato sosedove stopnice
Se mi zdi, da od kar sem postala mami, mi grejo določene stvari še bolj na živce kot prej. Že prej nisem marala, da se kdo vtika v moje življenje. Sem mnenja, da je vsak svoje sreče kovač.
Odkar imam Anžeta, pa se mi zdi, da vtikovanja v tuje življenje sploh ne prenesem! Ne zanima me, kako živita sosedova Micka in njen Franc, kako sta oblečena, kaj bosta jedla, kam bosta šla... imam svoje življenje in v njem se mi dogaja toliko stvari, da se nimam časa ozirati na druge in vsakemu privoščim vso srečo tega sveta. Zato bi si enako želela tudi zase. Da se drugi ne bi spotikali ob mene, se vtikali v to, kaj delam, kako živim, kako srečna sem,... Zelo rada sprejem kakšen dobronamerni nasvet, ki mi olajša marsikatero zadevo, jezi pa me če je kdo res posilen in se vtakne v vsako stvar, ki jo naredim, pa še ta je narobe. Vsak se naj briga zase in za svoje življenje, ker mene tudi ne zanima kako živiš ti.
Svet bi bil veliko lepši, če bi bili med seboj prijatelji in znali prisluhniti in pomagati drug drugemu! Zato, če kdo nima kaj lepega za povedati, naj raje molči. Vsak naj najprej pomete pred svojim pragom, šele potem naj gre na sosedove stopnice! Tako bo svet veliko bolj lep in čist!
Naj vas spremlja sreča na vsakem koraku 😊
Komentarji
Objavite komentar