Objave

Prikaz objav, dodanih na maj, 2017

Zakaj je najlepši poklic biti mamica

Slika
Ko še nisem bila mamica, sem vedno sanjala o tem, kako bo, ko bom to postala. Velikokrat sem slišala nasvete, da naj dobro premislim, preden se bom v to podala, saj sem še mlada in ker se bo potem vse spremenilo. Skozi celo nosečnost sem z največjim veseljem pričakovala ta dan, dan, ki mi bo življenje postavil na glavo, dan, ko bom postala mamica.  In zakaj mislim, da je tako lepo biti mamica? Vsako jutro me zbudi budilka z najlepšim zvokom. Za dobro jutro mi podeli najlepši nasmeh do ušes in moj dan se res lepo začne. Ne potrebujem kave, da bi se zbudila, saj ne mine 5 minut in on bi mi povedal vse. Začne se pogovarjati tako naglas in tako srčkano, da čeprav ga ne razumem, kaj mi želi povedati, mi po licih pritečejo solze sreče. In njegov topel objem, ko me z njegovimi nežnimi ročicami poboža in objame, takrat mu tiho zašepetan, kako rada ga imam. Vsak dan se naučiva kaj novega, kaj novega odkrijeva in se skupaj smejiva. Hodiva na sprehode in skupaj odkrivava, kako lep je ta sv...

Četrta obletnica zveze

Slika
Samo enkrat v življenju srečaš fanta, ki postane cel tvoj svet, fanta, ki ti postavi življenje na glavo.  Dragi moj, v moje življenje si prinesel veselje, smeh, pozitivo, prijetno toplino. Spomnim se, ko si me prvič poljubil. Bilo je lepo in nepozabno. Želela sem si, da to ne bi bilo zadnjič in ta želja se mi je izpolnila.  Prišel si kot nekakšen angel v moje življenje in zaradi tebe vrjamem v čudeže. Skupaj imava čudovitega sinčka, ki lepša najine dneve življenja. Postal si tudi moj mož in skupaj gradiva lepo prihodnost. Hvala, ker si že 4 leta tukaj, ob meni. Zate bi ustavila čas, zate bi naredila vse, čisto vse. Ti me dopolnjuješ, daješ smisel mojemu življenju in meni daješ tisto, kar potrebujem. Ti si ljubezen mojega življenja. Ljubim te. 💙

Vedno boš moj

Slika
Bila sem prva, ki sem vedela, da sploh obstajaš, prva, ki sem občutila tiste spremembe, ob katerih sem se zavedala, da se nekaj dogaja, da obstajaš. Bilo je junijskega večera, ko sem se utrujena vrnila domov iz službe. Nisem bila prava jaz. Moje telo je zaznavalo spremembe, čutila sem zategovanje v trebuhu, v glavi pa so se sprožili signali, da se nekaj dogaja. To so bili prvi naki, da obstajaš. Še isti večer je test nosečnosti potrdil tisto, kar sem čutila.  Bila sem prva, ki sem občutila navdušenje nad tem. da obstajaš; prva, ki sem se do tebe počutila zaščitniško, ker me je skrbelo zate. Ko si rasel in se spreminjal v mojem trebuhu, sem bila tista, ki sem prvič slišala bitje tvojega srčka, prvo premikanje in brcanje, prvo kolcanje. Na koncu so prišli drugi prvi občutki, prve porodne bolečine, tvoje rojstvo, tvoj prvi vdih in jokanje. Vse to je bilo za naju prvič. Začutila sem vso tisto ljubezen, da si samo moj. Občutki, ki se jih ne da opisati.  Vsak dan, ko si tukaj...

Zmenek na slepo ali zgodba o rojstvu sina Anžeta

Slika
Tako. Novičke o nosečnosti sem se res razveselila. Kaj pa me čaka v naslednjih devetih mesecih, kaj   bo nosečnost prinesla, nisem pomislila. Prve tri mesece so se pojavljale slabosti, bruhanje in bolečine v  križu. Ko sem mislila da se bo stanje umirilo, se je v drugem tromesečju pojavila močna utrujenost. Tolažila sem se s tem, da saj samo še tri mesece pa bo 😉 v zadnjem tromesečju pa se je pojavil visok pritisk in močno zatekanje nog. Tudi čevljev nism več mogla spravit na nogo. Pa sem si rekla, še malo, pa bo boljše.  Kako se je pravzaprav vse skupaj sploh začelo. 12.1. sem bila na kontrolnem pregledu zaradi visokega pritiska in majhne krvavitve, ki se mi ni zdela sumljiva. Ginekolog je postavil diagnozo preeklampsija in se odločil, da mi izda napotnico za porodnišnico, kjer bom na opazovanju. Okej. Pridem domov in ker je mož še spal, povem tašči, da moram popoldne v porodnišnico v Kranj. Obe sva bile malo žalostni saj je ginekolog rekel, da bom tam lahko k...

Neizmerno veselje, ko te preseneti plusek na testu

Slika
Bili so čisto običajni dnevi. Oba z možem sva hodila v službo, dnevi so tekli kot običajno. V službi je bilo bolj naporno obdobje, velikokrat sem delala cele dneve, domov pa sem prihajala utrujena in velikokrat pod stresom. Vsak večer sem se poskušala umiriti, da bi si nabrala moči za naslednji delovni dan. Namesto spočita, pa sem bila vsak dan bolj utrujena. Ker sem v tem času pričakovala "teto iz Krvavca", sem utrujenost pripisala temu. Še slutila nisem, kaj v resnici se dogaja z mano. Ponavadi je bila " teta" točna in ni zamujala. Tokrat pa je bilo drugače. Ni prišla tisti dan, kot bi morala. Bilo mi je čudno. Sem si rekla, bo pa naslednji dan. Tudi naslednji dan je ni bilo. Povedala sem možu, ki pa je rekel, da bo prišla in da je vse to le od stresa in napornega tempa v službi. Sem si rekla okej, mogoče bo pa le prišla jutri. In tako je bilo cel teden. Cel teden čakanja, da bi prišla, pa je ni bilo. Bila sem v dvomih. Naslednji dan sem se na poti domov ustavila...

Kako sem spoznala svojo sorodno dušo

Slika
Spominjam se, bilo je konec aprila leta 2013. Začela sva si dopisovati po elektronski pošti. Bil je simpatičen, nasmejan, pozitiven, skratka fant poln energije. Gašper. Priznam, že po dopisovanju se mi je zdelo, da sem se zaljubila vanj. Zmenila sva se, da se 25. maja srečava v Tivoliju. In res sva se dobila. Klepetala sva, srkala čaj in se pogovarjala o različnih stvareh. Bila je ljubezen na prvi pogled. Že od prvega trenutka mi je pomenil vse na svetu. Nisem si več predstavljala svojega življenja brez njega. Rada se spominjam najinih skupnih začetkov, od zaljubljenosti, do tiste prave ljubezni. Po treh letih skupne poti sva se odločila, da bova najino knjigo življenja začela pisati v dvoje, z roko v roki. In res. 6. avgusta 2016 sva si obljubila, da bova skupaj vse dni do konca življenja, v sreči in nesreči v bolezni in zdravju, v dobrem in slabem! Najina srca sta se tako prepletla z nitkami ljubezni, da jih nič ne more razplesti! In še to... za ljubezen nisi nikoli premlad ali pr...

Kdo sem?

Slika
Naj se predstavim. Sem 24 letna žena in ponosna mamica štiri mesečnemu sinčku Anžetu. Rojena sem v Ljubljani, z možem pa skupaj z njegovo mamo, mojo taščo živimo na Gorenjskem. Večinomča časa posvetim sinčku, kadar pa imam kaj časa rada pišem, fotografiram in ustvarjam, zato sem se odločila, da ustvarim tale blog. Na njem se bo našlo marsikaj. Od osebnih zgodb, razmišljanj, do vsakodnevnih stvari, ki se dogajajo v življenju mlade, novopečene mamice. ☺  Komaj čakam, da se beremo 😊